Till sidans topp

Sidansvarig: Webbredaktion
Sidan uppdaterades: 2012-09-11 15:12

Tipsa en vän
Utskriftsversion

O prijaznih računalnikih,… - Göteborgs universitet Till startsida
Webbkarta
Till innehåll Läs mer om hur kakor används på gu.se

O prijaznih računalnikih, ki nas razumejo in se od nas učijo

Konferensbidrag (offentliggjort, men ej förlagsutgivet)
Författare Simon Dobnik
Publicerad i Invited talk: KAZU, Koroška akademija znanosti in umetnosti (Carinthian academy of science and art)
Publiceringsår 2019
Publicerad vid Institutionen för filosofi, lingvistik och vetenskapsteori
Språk sl
Länkar kazu.si/predavanje-prof-dr-simona-d...
https://gup.ub.gu.se/file/207650
Ämnesord computational linguistics, language technology, natural language processing, artificial intelligence
Ämneskategorier Kognitionsforskning, Lingvistik, Datorlingvistik

Sammanfattning

Računalniška lingvistika, jezikovna tehnologija ali procesiranje naravnega jezika je tisti del umetne inteligence, ki se ukvarja z modeliranjem človeškega ali naravnega jezika, tako besed kot govora, z računalniškimi programi s ciljem, da bi ga ti proizvedli ali razumeli na enka način kot pa ljudje. To je pomembno iz dveh razlogov. Velik del našega znanja je zapisan prav v naravnem jeziku, na primer v besedilih, ki jih najdemo na spletu, in iz katerih želimo izluščiti pomen, jih povzeti ali prevesti v drug jezik. Jezik je tudi najbolj naraven način komunikacije med nami, vendar večina ni vešča računalniškega programiranja. Namesto, da se vsak od nas nauči računalniškega programskega jezika, je veliko bolj naravno, da se s pametnim asistentom ali robotom sporazumevamo kar v slovenščini in ga tako tudi “programiramo”. Preden se lotimo dela, je potrebno, da vemo nekaj o samem jeziku. Kako deluje? Kako razumemo pomen besed in stavkov? Kakšna so pravila sporazumevanja med nami? Ljudje in računalniki (tudi najsodobnejši roboti) smo si zelo različni, zato moramo najti načine (algoritme ali sisteme), ki poustvarijo jezikovno vedenje navzven, ki je podobno našemu. V ozadju si pomagamo z matematiko in logiko, programskimi jeziki, teorijo verjetnosti, strojnim učenjem, rudarjenjem podatkov in še čem. Računalniki programi se učijo iz vzorcev informacij, ki jim jih posredujemo, vendar pa pogosto to niso enake informacije – zvoki in podobe, ki jih vidi otrok, ko se uči jezika. Prav tako se računalniki ne učijo jezika v sporazumevanju z drugimi ljudmi več let. Ljudje lahko tudi hitro prilagodimo pomen in izbiro besed glede na različne situacije, vključno s tistimi, ko se sporazumevamo z računalniki. Torej morajo biti računalniški programi enako prilagodljivi do nas in se učiti od nas. Delo z umetno inteligentninimi sistemi pa nam ne prinese le novih dognanj, kako izboljšati jezikovne sposobnosti računalnikov, temveč nam da tudi odgovore o tem, kako posebna je človeška inteligenca.

Sidansvarig: Webbredaktion|Sidan uppdaterades: 2012-09-11
Dela:

På Göteborgs universitet använder vi kakor (cookies) för att webbplatsen ska fungera på ett bra sätt för dig. Genom att surfa vidare godkänner du att vi använder kakor.  Vad är kakor?