To the top

Page Manager: Webmaster
Last update: 9/11/2012 3:13 PM

Tell a friend about this page
Print version

O prijaznih računalnikih,… - University of Gothenburg, Sweden Till startsida
Sitemap
To content Read more about how we use cookies on gu.se

O prijaznih računalnikih, ki nas razumejo in se od nas učijo

Conference contribution
Authors Simon Dobnik
Published in Invited talk: KAZU, Koroška akademija znanosti in umetnosti (Carinthian academy of science and art)
Publication year 2019
Published at Department of Philosophy, Linguistics and Theory of Science
Language sl
Links kazu.si/predavanje-prof-dr-simona-d...
https://gup.ub.gu.se/file/207650
Keywords computational linguistics, language technology, natural language processing, artificial intelligence
Subject categories Cognitive science, Linguistics, Computational linguistics

Abstract

Računalniška lingvistika, jezikovna tehnologija ali procesiranje naravnega jezika je tisti del umetne inteligence, ki se ukvarja z modeliranjem človeškega ali naravnega jezika, tako besed kot govora, z računalniškimi programi s ciljem, da bi ga ti proizvedli ali razumeli na enka način kot pa ljudje. To je pomembno iz dveh razlogov. Velik del našega znanja je zapisan prav v naravnem jeziku, na primer v besedilih, ki jih najdemo na spletu, in iz katerih želimo izluščiti pomen, jih povzeti ali prevesti v drug jezik. Jezik je tudi najbolj naraven način komunikacije med nami, vendar večina ni vešča računalniškega programiranja. Namesto, da se vsak od nas nauči računalniškega programskega jezika, je veliko bolj naravno, da se s pametnim asistentom ali robotom sporazumevamo kar v slovenščini in ga tako tudi “programiramo”. Preden se lotimo dela, je potrebno, da vemo nekaj o samem jeziku. Kako deluje? Kako razumemo pomen besed in stavkov? Kakšna so pravila sporazumevanja med nami? Ljudje in računalniki (tudi najsodobnejši roboti) smo si zelo različni, zato moramo najti načine (algoritme ali sisteme), ki poustvarijo jezikovno vedenje navzven, ki je podobno našemu. V ozadju si pomagamo z matematiko in logiko, programskimi jeziki, teorijo verjetnosti, strojnim učenjem, rudarjenjem podatkov in še čem. Računalniki programi se učijo iz vzorcev informacij, ki jim jih posredujemo, vendar pa pogosto to niso enake informacije – zvoki in podobe, ki jih vidi otrok, ko se uči jezika. Prav tako se računalniki ne učijo jezika v sporazumevanju z drugimi ljudmi več let. Ljudje lahko tudi hitro prilagodimo pomen in izbiro besed glede na različne situacije, vključno s tistimi, ko se sporazumevamo z računalniki. Torej morajo biti računalniški programi enako prilagodljivi do nas in se učiti od nas. Delo z umetno inteligentninimi sistemi pa nam ne prinese le novih dognanj, kako izboljšati jezikovne sposobnosti računalnikov, temveč nam da tudi odgovore o tem, kako posebna je človeška inteligenca.

Page Manager: Webmaster|Last update: 9/11/2012
Share:

The University of Gothenburg uses cookies to provide you with the best possible user experience. By continuing on this website, you approve of our use of cookies.  What are cookies?